Kopitar in Vuk

naslovnica razstave Vuk

Vljudno vabljeni na javni vodstvi po razstavi, ki bosta:

v sredo, 1. junija 2016, ob 11. uri,
in v sredo, 15. junija 2016, ob 16. uri.

 

Razstava predstavlja javnosti najdragocenejša dela iz zapuščine jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, obenem pa se osredotoča na sodelovanje dveh pomembnih reformatorjev jezika, Jerneja Kopitarja in Vuka Karadžića, ki velja za vzorčni primer kulturne sinergije med južnimi Slovani še iz časa pred pomladjo narodov.

V Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice bo na ogled dragoceno izvirno gradivo iz Kopitarjevega osebnega arhiva in knjižnice: korespondenca, ki priča o ustvarjalnem sodelovanju obeh jezikoslovcev, vrsta Karadžićevih del, ki jih je Kopitarju podaril avtor, priskrbel pa mu je tudi veliko starih rokopisov, ki sodijo med najpomembnejše gradivo v Kopitarjevi zbirki raritet.

Dragocenosti iz Kopitarjeve zapuščine bomo v okviru mednarodne izmenjave združili z razstavo, ki jo je lani v okviru najpomembnejše srbske jezikovne in kulturne slovesnosti Vukov sabor v Karadžićevem rojstnem kraju Tršiću v Srbiji pripravil Miroslav Terzić.

Vuk Karadžić velja za očeta modernega srbskega jezika. Čeprav je bil samouk, je že takoj ob prvem srečanju naredil na Kopitarja velik vtis, ki je z leti prerasel v pristen medosebni odnos vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva. Kopitar je v Karadžiću zaradi njegovih intelektualnih sposobnosti in socialne inteligence videl primernega strokovnjaka, ki bi bil voljan in sposoben uresničiti reformo srbskega knjižnega jezika.

Od takrat ga je kot uveljavljen slavist v srednjeevropskem prostoru s svojo strokovno pomočjo podpiral pri študiju in kulturnih prizadevanjih na najrazličnejše načine. Spodbujal ga je k nabiranju ljudskega blaga, narodove zgodovine in proučevanju jezika, v uglednih revijah pa je objavljal pozitivne recenzije o njegovem delu. Kopitar je s svojim vplivom in položajem uveljavljenega slavista branil Karadžića tudi pred kritikami, ki so prihajale iz Srbije in od drugod, mu s svojim znanstvenim ugledom stal ob strani v pravopisnih in jezikovnih polemikah ter mu omogočil stike z uglednimi slavisti po vsej Evropi. Ker je bil Karadžić zaradi svojega položaja begunca v slabem gmotnem položaju in na Dunaju ni uspel najti primerne stalne službe, mu je Kopitar pogosto pomagal tudi finančno.

Avtorja:
Miroslav Terzić in Marijan Rupert (NUK)
Lokacija:
Razstavna dvorana NUK
Odprtost:
ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00.